Main menu:
Galgo Espanol
Verjetno se marsikdo med vami sprašuje, kaj je tisto, ki me je pregnalo, da sem se zatekla v zavetišče v Albacetu, kdo je tisti, ki me je pregnal, zakaj me še vedno občasno preganjajo strahovi, katerih ne bom nikoli pozabila, zakaj sem zdaj tukaj kjer sem ...in končno zakaj sem zdaj, za razliko od prejšnega življenja srečna ...
Naj vam povem nekaj več o sami pasmi Galgo Espanol, o značilnosti pasme, o problematiki pasme v Španiji, naj vam predstavim več ...
O zgodovini in razvoju pasme Galgo Espanol
Galgo Espanol ali Španski hrt je pes, ki kljub svoji krhki zunanjosti premore zelo veliko vzdržljivosti, ogromno moči in hkrati pri teku razvije zelo visoko hitrost. To je pes prijetnega značaja, z veliko energije in okretnosti. Kljub temu, da je drugod v Evropi prepovedano, jih v Španiji (predvsem na podeželju) še vedno uporabljajo za lov na zajce. Vse lepo in prav bi rekel nekdo, ki ne pozna problematike galgov v Španiji, a žal je v tradicionalni navadi lova na zajce v Španiji, da so po končani sezoni lova nemalokrat galgi zavrženi ali celo obsojeni na smrt, na najbolj krut in nečloveški način. V tem človek ne pozna meja ...žal.
Ena izmed teorij pravi, da se je pasma Galgo Espanol razvila iz galskega hrta, kateri naj bi v šestem stoletju pred našim štetjem s Kelti iz Francije pripotovali v Španijo. Na razvoj pasme naj bi zelo vplivala tudi ibiški pes - podenco in salugi, kateri je prednik današnjega salukija in sloughija in so ga v petnajstem stoletju s seboj pripeljali arabski osvajalci. Križanje vsek teh pasem je pripeljalo do današnjega španskega hrta, takšnega kot ga poznamo mi danes.
V srednjem veku je bil španski hrt zaščiten v Španiji in zaradi svojih lovskih sposobnosti tudi zelo spoštovan. Počasi je začel izgubljati na pomembnosti kot lovec na hrano in je kaj kmalu zaradi prihoda greyhounda v Španijo, s katerim so ga začeli križati, postal središče športnega dogajanja. Zato je želja po športnem in predvsem hitrejšem psu kaj kmalu pripeljala do tega, da je bila izvirnost španskega hrta skoraj v celoti izgubljena.
Galgo Espanol je tesno povezan s samo špansko kulturo in tradicijo, saj je v minulih stoletjih bil zlasti družabnik visoke španske aristokracije. Lov z galgi v Španiji takrat ni predstavljal samo privilegij visokega sloja, kakor je bila to navada drugod po Evropi, ampak so ga za lov uporabljali tudi pripadniki nižjega družbenega sloja. In ravno to se je ohranilo do danes ...španski hrt je še danes lovec na španskem podeželju, le da je popolnoma izgubil na svojem spoštovanju in se je sam odnos do njega v več primerih spremenil v krut in povsem brezčloveški odnos do njega.
Seveda se temu niti ne smemo čuditi, saj je španski hrt prvotno služil le kot vir pridobivanja osnovne prvine človeka, to je hrane, sčasoma se je pa zaradi presežka te prvine razvil zgolj v športno kategorijo, katera je človeku predstavljala le še nekakšno razvedrilo. Ta športna kategorija se je imenovala Carreras en Cambo, kar v prevodu pomeni dirke na podeželju, na katerih se ocenjuje pogum, moč in tehniko lova teh psov.
Kljub veliki priljubljenosti te pasme, je v začetku dvajsetega stoletja španskemu hrtu grozilo izomrtje, saj je v 30-ih letih prejšnjega stoletja priljubljenost tradicionalnih tekem s španskimi hrti popolnoma upadla, saj se je začela popularizirati uvedba tekaškega športa po angleškem vzgledu. To pa pomeni, da so španski hrti pričeli s tekmovanjem za umetno, to je elektronsko vabo. Španski hrti so v tem športu sicer pokazali dokaj dobre rezultate, vendar se pa nikakor niso mogli primerjati z velikim angleškim hrtom - greyhoundom. Zaradi same podvrženosti greyhoundov poškodbam in s tem neprilagojenost za tek po grobem španskem terenu, le-ti niso bili primerni za tek po tem terenu in začela so se križanja med greyhoundi in galgi z namenom, doseganja še boljših rezultatov na njihovem terenu. Vendarle pa je videz in značaj teh križanscev vse bolj spominjal na velike angleške hrte, izvirni španski hrt pa je zato začelo močno groziti izumrtje. Kasneje se je začelo število galgov zopet večati in pasma se je zato ohranila vse do danes, vendar pa zaradi množičnih križanj z greyhoundom danes prevladuje različica kratkodlakega galga.
Splošen videz in značaj pasme Galgo Espanol
Poznamo dve različici španskega hrta, ena ima mehko, tanko in kratko dlako, druga pa ostro in nekoliko daljšo dlako, ki lahko doseže tudi do deset centimetrov dolžine. In ravno ta zadnja različica kožuha je prvinska za galga. Značilne barve kožuha so bela, umazano bela, črna, rdeča, rjava, marogasta in druge barve, ki so najpogosteje v kombinaciji z belo barvo.
Španski hrt je vztrajen in vzdržljiv tekač, zaradi svoje zgradbe telesa in oblike šap je zmožen premagati tudi najbolj grobe in divje terene. V primerjavi z velikim angleškim hrtom je španski hrt izjemno dolg, eleganten pes, ki ima manjšo globino prsnega koša in manjšo okotensot zadnjih nog. Prav tako je španski hrt tudi nekoliko nižji in ima nižjo telesno težo v primerjavi z velikim angleškim hrtom, ima daljše mišice, katere pa niso tako zaobljene in nimajo tako velik volumen. Galgo doseže hitrost tudi do 50 km na uro.
Španski hrt ima zelo dolg vrat, ter dolgo in ozko glavo in črn smrček. Galgo ima majhne oči oblike mandlja, ki so poševno ali orientalsko nastavljene, največkrat temne barve ali barve lešnika. Zobje so beli in močni, škarjastega ugriza. Ima mesnate uhlje, ki so trikotne oblike, proti zaokroženi konici pa so uhlji vedno tanjši.
Španski hrt ima kompaktno hrbtenico in prostorna ter dobro razvita pljuča. Trebuh ima močno pritegnjen navznoter, hrbet pa raven in dolg, v ledvenem delu rahlo vbočen, hrbet pa je lahko na tem mestu nekoliko izbočen. Ima izjemno dolg in tanek rep.
Njegove šapice so zajčje oblike in se dolično obnesejo ravno na grobih terenih.
Galgo Espanol je visok od 62 do 70 cm, psičke pa od 60 do 68 cm (lahko pride do preseganja 2 cm - v propocionalnem razmerju).Njegova teža je med 20 in 30 kg. Povprečna življenska doba španskega hrta znaša 12 let. Velja za eno najbolj zdravih pasem.
Galgo Espanol je pes izjemno privlačnega temperamenta in hkrati izjemno inteligenten. Velja za resnega in včasih morda tudi malo zadržanega psa, sploh do tujcev. Je izjemno milega značaja, včasih zelo ponosen in tudi malo samosvoj, vendar pa, ko je zunaj in se v nem prebudi lovski nagon, velja za odločnega in predvsem neustrašnega psa.
Obožuje svoje bližnje, še zlasti pa je brezpogojno predan svojemu lastniku, zanj bi storil prav vse, samo da bi ugajal. Galgo Espanol je pes, ki je doma tih sostanovalec in se zelo dobro razume z drugimi psi. Do tujcev in neznancev zna biti včasih tudi malo plah, vendar četudi jih spozna je do njih skoraj vedno malo zadržan. Kot lovec je izjemno živahen in poln energije, ter ne odneha zlahka loviti svoj plen.
Zaradi zelo močne osebnosti in inteligentnosti zelo dobro upošteva le tiste ukaze, za katere sam meni, da so smiselni, kar pa pomeni, da je včasih res malo svojeglav.
Ampak, če na koncu potegnemo črto vidimo, da je to izjemen pes, izjemnega značaja in seveda, prav je, da je tudi malo svojeglav. Le kdo mu ne bo odpustil tega?